Je kulturno-etnološka pot, ki poteka na območju Šmartna, Golavabuke in Legna, izdelana je bila na osnovi obrtne tradicije našega mesta, ki jo še danes ohranjajo številni mojstri domače in umetnostne obrti. Vsaki dve leti je v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu razstava izdelkov DUO iz cele Slovenije, nekaj izdelovalcev domačih obrti pa boste lahko spoznali tudi ob tej poti. Zanimivosti ob poti so cerkev sv. Martina, 250-letna Štiblerjeva lipa, kužno znamenje, Herčev mlin in žaga. V nadaljevanju si lahko ogledate turistično kmetijo Lešnik, stare običaje, opravila in orodja, kovačijo in cerkev sv. Jurija z najdbami staroslovanskih grobov in ketlaške kulture.

poteka po pobočjih dveh hribovskih vasi, Sele in Vrhe, kjer je največji del svojega življenja, na svojih romanjih, preživel pisatelj in duhovnik Fran Ksaver Meško. Meško in njegovi farani so, pred ne še tako davnimi časi, s svojimi koraki naredili pot, ki so jo uredili domačini v spomin na poti, ki jih je Meško vsakodnevno prehodil. V vasici Sele pod Uršljo goro je tudi pokopan. Pot vodi dalje po naravi mimo kapelic, mogočnih dreves, kmetij in kašt do sv. Neže na Vrhah, ki je skrita v jami. Posebna zanimivost ob poti je »Strčkov britof«, ki ga je v svojih zgodbah omenjal tudi Lovro Kuhar – Prežihov Voranc.

vas bo popeljala po zanimivih soteskah, gozdovih in pašnikih na obronkih Uršlje gore, ob njej pa vas bo prevzela pestra raznovrstnost rastlinstva ter lepota pokrajine. Pot je speljana pod mogočno kupolo gozdov, mimo pašnikov in travnikov ter nekaterih postojank, namenjenih počitku in okrepčilu. Pohodniška pot se začenja pri gostilni Suhodolnik v Suhem Dolu. Po prvih treh kilometrih lagodne hoje navkreber po najslikovitejši soteski na Koroškem, imenovani Kaštel, se odpre idilična dolina. Najprej je ob cesti Plešivški mlin in mokrišče, kakšen kilometer naprej pa ostanki nekdaj mogočnega Plešivškega dvora. Najvišja točka poti je kmetija Verneršek na nadmorski višini 1100 m. Po precej strmi rebri se spusti skozi bukove in smrekove gozdove mimo ruševin nekdanje domačije staršev Hermana Potočnika (Noordunga), prvega snovalca vesoljskih poletov, nazaj do izhodiščne točke. Primerna planinska oprema je dobrodošla.

se nahaja v neposredni bližini mesta Slovenj Gradec, najlepši pa je z Rahtelovega vrha razgled na mesto in celotni zgornji del Mislinjske doline z okoliškim hribovjem. Pot ponuja ljudem možnost sprehodov in rekreacije ter možnost spoznavanja številnih drevesnih vrst, med katerimi velja še posebej omeniti za naše kraje manj pogoste vrste: robinijo, pravi kostanj in duglazijo. Pot se prične pri industrijski coni Fecro, v neposredni bližini gostilne Murko, in prečka opuščeno železniško progo in vodi skozi gozdove vzhodnega in severovzhodnega dela Gmajne. Pot je primerna za obiskovalce vseh starostnih skupin in telesne pripravljenosti.

Bernekerjevo pot so domačini Legna uredili v spomin na priznanega slovenskega kiparja Franca Bernekerja, ki se je rodil na obronku pohorskega gozda pod Malo Kopo. Pot je pohodniška, kolesarska in konjeniška, ki poteka po obronkih zahodnega Pohorja do Male Kope. Razgibanost terena ponuja številne panoramske razgelde na Mislinjsko dolino. Pot se prične pri gostilni Plesnik in vodi mimo cerkve sv. Barbare do razvalin Bernekerjeve rojstne hiše ter dalje mimo ekoloških kmetij Krenker in Golob ter turizma na kmetiji Klevž. Ob poti boste spoznavali številne naravne zanimivosti, kapelice in znamenja. Na daljši poti še lahko obiščete kočo pod Kremžarjevim vrhom in partizansko bolnišnico Trška gora – Sladki, ki je urejena kot muzej na prostem.

vodi skozi čudovite gozdove, mimo mogočnih smrek, bukev, lip in gabrov, ki vas bodo navdali s svojo zdravilno energijo. Nastala je po zgodbi o Valentinu Podstenšku – Puščavniku, ki se je po izgubi izvoljenke umaknil v samoto razvalin gradu Vodriž. Pot vodi mimo mogočnih dreves, ki navdajajo s svojo zdravilno energijo in je rekreacijskega, poučnega in zdravilnega značaja. Osrednja zanimivost poti so razvaline gradu Vodriž, ki so ga postavili oglejski fevdniki, vitezi Hebenstreiti, okoli leta 1300 v gotskem stilu. Grad Vodriž je bil nekdaj tudi lovski grad Celjskih grofov in je imel dosti lastnikov.

Del planinske poti med gorsko-turističnim centrom Kope in Ribniško kočo je urejena kot tematska pohodna pot. Priljubljena pohodniška pot je nevsiljivo opremljena z informacijami o posebnostih Pohorja. Pot, ki je v eno smer dolga okoli 5 km, je zaradi blagega terena primerna tudi za družine z otroki in starejše.

Za izhodišče sta primerni tako Ribniška koča kot večnamenski objekt Center Kope. Pri slednjem se pot dopolnjuje s sodobno multimedijsko predstavitvijo Pohorja v informacijskem centru, pred njim pa stoji prava "skorjanka" – takšna, v kakršni so nekoč prebivali pohorski gozdarji. Pri Ribniški koči je vredno korak podaljšati do bližnjega Ribniškega jezera.

je nastala v vasici Sele pod Uršljo goro po sledovih nekdanje rimske ceste. V času Rimljanov je bila v Starem trgu pri Slovenj Gradcu pomembna rimska postojanka Colatio, na poti iz Celja (Celeie) do Celovca (Virunuma).

je bila urejena v letošnjem oktobru. Pot in vsakoletna prireditev Srečanje s škrati na Zagmajškovem vrhu, na svojevrsten način povezuje preteklost s sedanjostjo, domišljijo, spomine in stvarnost, opominja na bitja, o katerih so pripovedovali naši predniki.

se začne na lepo urejenem okolju Rožnik ob ovinkastem klancu proti Legnu. Gozdna učna pot Tičnica zbližuje in povezuje ljudi z naravo in gozdom.

je bila ustanovljena leta 2009 in se imenuje po ustanovitelju reda Benediktu iz Nursije. Povezuje tri dežele, v Sloveniji pa poteka od Viča do Gornjega grada.
Več informacij na http://www.benedikt-bewegt.at/

je mednarodna pešpot, ki poteka prek različnih evropskih dežel od Baltika do Jadrana. Odprta je bila leta 1975. Pot od Drave do Jadrana po našem ozemlju je dolga okoli 260 km.

je planinska pot od Maribora do Ankarana. Razteza se čez večino slovenskega gorskega sveta. Odprta je bila leta 1953, zadnja sprememba pa je bila sprejeta 1991, ko jo je upravni odbor PZS s sklepom poimenoval v Slovensko planinsko pot. Trenutno zajema 75 kontrolnih točk.

povezuje cerkve naše nadžupnije in sicer cerkev sv. Martina, cerkev sv. Jurija, cerkev sv. Barbare, cerkev sv. Filipa in Jakoba, cerkev sv. Magdalene, cerkev sv. Andreja, cerkev sv. Tomaža ter cerkev Svete Marije na Homcu. Pot je dolga 28,7 km.